“Bežimo, turisti gredo” – 1. študentski posvet o gostoljubnosti
Posvet je bil namenjen študentom turizma, dijakom, predavateljem, predstavnikom turističnega gospodarstva, lokalnih skupnosti ter delavcem v gostinstvu in turizmu.
Izhodišče posveta je bilo dejstvo, da je danes Slovenija turistično vedno bolj zanimiva država, turistični biseri kot so Bled, Bohinj in Kranjska Gora pa se ubadajo z navalom turistov, željni gostoljubnosti in kakovostnih storitev, lokalnemu prebivalstvu pa neobvladljiva množica turistov rahlja živce delavci v turizmu pa garajo brez prestanka.
Na posvetu smo skupaj z zanimivimi gosti iskali odgovor na vprašanje: »A smo še vedno gostoljubni, so storitve še vedno kakovostne, ko število gostov preseže nosilno sposobnost turistične destinacije?
Posvet je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu so nastopili trije vabljeni govorci. Prva je bila mag. Darja Radič, predavateljica VSŠ Bled, ki je poudarila, da sta gostoljubnost in kakovost temelja turizma. Z digitalizacijo so turisti postali naši direktni ocenjevalci, ki že z enim samim klikom ocenijo destinacijo in svojo izkušnjo v njej.
V predavanju z naslovom »Dobrodošli v svet gostoljubnosti« nam je mag. Tadeja Krašna, prav tako predavateljica VSŠ Bled in v.d. dekanje Visoke šole za hotelirstvo in turizem Bled, predstavila njen pogled na pojma gostoljubnost in kakovost. Po njenem mnenju, naj gostoljubnost ne bi imela cene, to je nekaj kar se občuti. Omenila je, da smo Slovenci večinoma precej gostoljubni in zaključila z mislijo, da je gostoljubnost odločitev posameznika, ki je odvisna od njegove notranje naravnanosti.
Zadnji govorec prvega dela je bil direktor Zavoda za kulturo Bled, gospod Matjaž Završnik, ki je predavanje naslovil »Blejski grad: gostoljubnost in množični obisk z roko v roki«. Ugotavlja, da hrana, pijača in namestitev že dolgo niso več ponudba, ki bi zadovoljila gosta. Blejski grad je v lanskem letu gostil skoraj 560 tisoč obiskovalcev. Poudaril je, da so dejavniki gostoljubja različni. Eden od teh je gotovo ta, da imajo na gradu avdio vodenje v 18 jezikih, kar pri gostih takoj zbudi občutek zaželenosti. Trudijo se za čistočo okolice, dostopnost gibalno omejenim osebam, varnost. Načrtov za naprej ne manjka, med njimi so novo parkirišče za avtobuse, shuttle povezava, zelena čakalnica v parku pod gradom, širitev poti na grad in še bi lahko naštevali.
Drugi del posveta je bil zasnovan kot okrogla miza, posvet z bivšimi študenti in diplomanti ter predavatelji naše šole. Na njem so sodelovali: Urša Hrovat (Kekčeva dežela, hostel Lukna), Alenka Nečemer (hotel in kavarna Vila Triglav), Darja Radič (predavateljica VSŠ Bled), Matic Pavliha (Turizem Bohinj) in Jakob Koren (kamp Koren in hostel Lukna). Vse skupaj je povezoval Grega Šilc, direktor podjetja Hike&Bike.
Na vprašanje ali se da gostoljubnost naučiti, so si bili gostje precej enotni, in sicer da se v neki meri da, vendar je to nekaj, kar mora biti prirojeno ali pa kasneje privzgojeno. Urša Hrovat je bila mnenja, da se gostoljubnost oz. razpoloženje lahko prenaša iz delavca na gosta, tako v pozitivni smeri kot v negativni. Zanimiva je bila tudi izjava Matica Pavlihe: »Ni pomembno, kaj ponujaš, ampak kako«. Udeleženci so se ustavili tudi pri denarju kot motivatorju gostoljubnosti. Menili so, da le ta lahko do neke mere vpliva na gostoljubnosti in splošno zadovoljstvo zaposlenega. Koordinator okrogle mize, Grega Šilc je poudaril, da je gostoljubje nadgradnja same informacij, ter da je le-ta lahko zelo dobro promocijsko orodje za naprej. Ker pa so lahko gostje nemalokrat tudi naporni, so bili vsi mnenja, da ni nič spornega gostoljubje tudi odkloniti, ko okoliščine na to napeljujejo. Grega Šilc je zaključil z vprašanjem: Kaj lahko vsak od nas naredi, da se bodo gostje počutili dobrodošle? Mag. Darja Radič je dejala, da že sam nasmeh, bodisi turističnega delavca ali domačina naredi velik vtis na gosta. S to trditvijo so se strinjali tudi ostali in dopolnili, da moramo preprosto biti to, kar smo. Posvet se je zaključil z velikokrat slišanim rekom »turizem smo ljudje« in ugotovitvijo, da se moramo vsi skupaj truditi za sožitje med turističnimi delavci, domačini in nenazadnje gosti.
Urška Jelovčan
Leave a reply