Fotografija: Arhiv – Vojko Zavodnik
Višja strokovna šola za gostinstvo, velnes in turizem Bled ter projektna partnerja Zavod za kulturo Bled in Turizem Bled so organizirali 1. RIKLIBled POSVET – Dediščina atmosferskega zdravljenja za zdrav način življenja danes. Potekal je 13. 2. 2023 od 10. do 15. ure.
Gre za dogodek, s katerim smo želeli izpostaviti 200. letnico rojstva Arnolda Riklija, ki je bil na Bledu zelo aktiven in je že v tem času uporabljal naturopatske metode, ki danes veljajo za zelo priznane.
Celoten posnetek dogodka je na voljo preko povezave:
1. Vojko Zavodnik – skrbnik dediščine Arnolda Riklija
2. prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec – predstojnica Inštituta za zgodovino medicine, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Organizacijo dogodka je vodila študentska projektna skupina VSŠ Bled – Iza Hribar, Blažka Vončina, Tinkara Hladnik, Eva Povalej, Tia Race, Maja Kuštrin, Tiana Krečič in Gaja Slapar – skupaj z mentorico predavateljico mag. Moniko Karan.
Posebna zahvala za pomoč pri organiziciji 1. RIKLIBled POSVETA: Iztok Sila, Jože Zalar, Katica Mikelj, Saša Ferjan, Damijan Golja.
Ura | Vsebina in govorci |
---|---|
9:00 – 10:00 | Prihod udeležencev |
10:00 – 10:15 | Pozdravni nagovor mag. Peter Mihelčič, direktor VSŠ Bled |
10:15 – 10:20 | Pozdravni nagovor Iza Hribar, VSŠ Bled, vodja študentskega projekta |
10:20 – 10:30 | Pozdravni nagovor Anton Mežan, župan Občine Bled |
STROKOVNI DEL | |
10:30 – 11:15 | Neprecenljiva Riklijeva dediščina Vojko Zavodnik, skrbnik dediščine A. Riklija |
11:15 – 12:00 | Pomen Riklijevega atmosferskega zdravljenja v mednarodnem prostoru redni prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., predstojnica Inštituta za zgodovino medicine, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani |
12:00 – 12:30 | Pavza |
PRIMERI DOBRIH PRAKS | |
12:30 – 12:45 | Vizionar A. Rikli – Od resnične osebnosti do virtualne posebnosti Primož Klun, direktor IZSTOP inženiringa informacijskih tehnologij Andreja Završnik, Zavod za kulturo Bled |
12:45 – 13:00 | Predstavitev aplikacije ARikli Romana Purkart, v.d. direktorja Javnega zavoda Turizem Bled |
13:00 – 13:20 | Oživljanje Riklijeve zgodbe skozi produkte Rikli Balance Hotela Mojca Krašovec, izvršna direktorica Sava Hotelov Bled |
13:20 – 13:30 | Pomen A.Riklija v filateliji Janez Fajfar, etnolog |
PANELNA DISKUSIJA | |
13:30 – 14:30 | Drago Bulc, predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije redni prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., predstojnica Inštituta za zgodovino medicine, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani dr. Boža Grafenauer, predavateljica VSŠ Bled Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč mag. Monika Karan, predavateljica VSŠ Bled in mentorica študentskega projekta 1. RIKLIBled POSVET, ter moderatorka panelne diskusije |
Na 1.RIKLIBled POSVET smo povabili tudi lokalne ponudnike, ki delujejo v sklopu Bled Local selection, da udeležencem pripravimo še bolj lokalno izkušnjo.
Študenti VSŠ Bled pa so skupaj z mentorjema go. Katico Mikelj in g. Jožetom Zalarjem za udeležence dogodka pripravili SADNI KRUH. Sledili so načelom Riklija, ki je v svojem delovanju zelo poudarjal pravilno prehrano kot del zdravljenja. Že takrat je bil velik poudarek na sezonskosti in lokalnosti, po teh načelih pa bi se vsi morali ravnati še danes.
„Nobena pomladitev telesa se ne more zgoditi brez pomoči zraka, svetlobe, vode, primerne diete in gibanja: ne moremo si kupiti zdravja v lekarni.« Arnold Rikli, Bled 1881
Arnold Rikli je bil pravi vizionar, eden največjih pionirjev naravnega zdravljenja, začetnik atmosferske znanosti svetovnega slovesa in nedvomno tudi zaslužen za promocijo organiziranega zdraviliškega turizma na Bledu.
Najnovejše globalne raziskave dokazujejo vse več vzrokov pojava novodobnih bolezni kot rezultata zmanjšanja fizičnih aktivnosti in vedno daljšega preživljanja življenjskega časa pred raznovrstnimi sevajočimi zasloni. Neodvisno drug od drugega zdravniki z vsega sveta ugotavljajo zaskrbljujoča dejstva, ki so usmerjena k skupnemu dognanju, da sta kakovost in dolgost našega življenja poleg intenzivnosti dnevne telesne dejavnosti v veliki meri odvisni tudi od vrste in količine hrane, ki jo vsakodnevno zaužijemo. Vse večji in vedno bolj neobvladljiv sovražnik našega zdravja pa postaja prav uničujoči stres, ki skozi svetovna omrežja nezadržno prodira v najskrivnejše kotičke naše zavesti.
Riklijev čas je bil seveda drugačen od današnjega. Vsak dan je vse manj idilične in neokrnjene narave. Zaradi ozonskih lukenj sončni žarki poleg svoje blagodejne moči postajajo vedno bolj nevarni za človekovo zdravje. Veliko rek in potokov je danes preveč onesnaženih za kopanje in že čista studenčnica je marsikje oporečna za pitje. Že v Riklijevih časih je bilo v hrani in v oblačilih ogromno strupov, danes pa moramo biti še posebej previdni pri uživanju industrijsko gojene in z umetnimi dodatki pripravljene hrane.
Nov termin desetletja t. i. izgorevanje in totalno sesutje zaposlenih na različnih delovnih mestih, kaže, da je danes nekaj hudo narobe in da današnji simptomi bolezni bolj malo spominjajo na ‘utrujene in izmučene Dunajčane, ki so iz svojih temačnih in zatohlih pisarn prišli k Rikliju, da bi se nadihali svežega zraka’.
Vrnitev k naravi ter prizadevanja za preprečevanje bolezni pred potrebnim zdravljenjem so pravilne usmeritve vsake dobe. Zavest o pomenu gibanja in zdrave prehrane se skokovito krepi, ljudje se v poplavi lekarniških zvarkov zopet vedno bolj zatekajo k homeopatskim zdravilom in naravnim zeliščem.
Spoštovanje dediščine Riklijevega atmosferskega zdravljenja za zdrav način življenja danes, je nedvomno pomembna usmeritev in prava odločitev.
Vojko Zavodnik, Po sledeh Arnolda Riklija
Priporočilo nekdaj najstarejše Slovenke:
Celo življenje je treba trdo delati, skromno jesti ter dobro v srcu misliti,“ je nenazadnje tudi visok cilj današnjega modernega časa. Ob izbrani dietni prehrani si želimo s čim manj ubijajočega stresa dobro vzdrževati svoje telo. In prav te elemente je kot glavni recept povrnitve zdravja svojim pacientom ponudil tudi Arnold Rikli. Svoje goste je skoraj do onemoglosti gnal po blejskih in okoliških hribih in jih prisilil k najmanj mesecu dni fizičnega naprezanja ter jih ob tem še dobesedno skoraj izstradal. Namerno jih je odtrgal od vsakdanjih skrbi ter življenjskih tegob in posledično skoraj v vseh primerih dosegel popoln uspeh.
Vojko Zavodnik, Po sledeh Arnolda Riklija