30-letnica VSŠ Bled in predstavitev projekta Living RIKLI.Lab
V Rikli Balance Hotelu je v sredo, 27. maja potekal 4. RIKLIBled POSVET, ki je povezal dve pomembni zgodbi Bleda: 30 let Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled ter uradno predstavitev projekta Living RIKLI.Lab.
Projekt Living RIKLI.Lab dediščino Arnolda Riklija ne razume le kot del zgodovine Bleda, ampak kot izhodišče za nove programe, vsebine, produkte in sodelovanja. Njegov namen je Riklijevo misel prenesti v današnji čas ter jo povezati z zdravim načinom življenja, učenjem, podjetništvom, turizmom, lokalnim okoljem in kakovostjo bivanja v regiji.
Dogodek je uvodoma osvetlil tudi razvoj Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled, ki že tri desetletja izobražuje kadre za turizem, gostinstvo in velnes. Šola je bila predstavljena kot prostor, kjer se znanje srečuje s prakso, lokalnim okoljem in potrebami stroke. Prav zato je tudi naravno okolje za razvoj Riklijevega laboratorija, ki dediščino povezuje z novimi znanji in konkretnimi programi.
Projekt Living RIKLI.Lab je bil izbran na javnem pozivu za izvajanje ukrepov Strategije lokalnega razvoja Lokalne akcijske skupine LAS Zgornja Gorenjska, BOJA, za programsko obdobje 2021–2027. Poziv je izvedla Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, RAGOR, projekt pa je podprt s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Riklijeva dediščina kot živa razvojna vsebina
V projektu Living RIKLI.Lab se Riklijeva dediščina povezuje s sodobnimi vprašanji zdravja, gibanja, prehrane, dobrega počutja, medgeneracijskega sodelovanja in razvoja turističnih vsebin. Projekt izhaja iz prepričanja, da dediščina ni statičen spomin na preteklost, ampak lahko postane živ vir znanja, ustvarjalnosti in novih povezav.
Poseben poudarek projekta je na razvoju vsebin, ki so uporabne za lokalno skupnost in zanimive tudi za obiskovalce. Med njimi so programi, povezani z zdravjem doma, kognitivnim zdravjem, vitalnostjo, regeneracijo, gibanjem, prehrano, dolgoživostjo in interpretacijo Riklijevih načel v sodobnem času.
Living RIKLI.Lab lahko zares zaživi le skozi sodelovanje. Riklijeve dediščine ne more razvijati ena sama ustanova. Njena moč je prav v povezovanju šole, lokalnega okolja, turizma, podjetništva, stroke in širše regije. Zato projekt odpira vrata partnerjem, ustvarjalcem, podjetnikom, strokovnjakom in vsem, ki v Riklijevi dediščini prepoznavajo priložnost za nove vsebine, programe, produkte ali sodelovanja.
Projekt že soustvarjajo prvi partnerji: Javni zavod Turizem Bled, Jasna Chalet Resort, gostinstvo in turizem, d. o. o., ter Društvo kmečkih žena in deklet v Bohinju. S svojim znanjem, izkušnjami in povezavami pomagajo, da Riklijeva dediščina dobiva konkretnejšo obliko v lokalnem okolju, turistični ponudbi in novih razvojnih vsebinah. Srečanje je bilo tudi priložnost za nova mreženja in povezovanja, saj lahko Living RIKLI.Lab zares zaživi le kot odprta zgodba sodelovanja med šolo, lokalnim okoljem, turizmom, podjetništvom, stroko in širšo regijo.
Panel: Riklijeva dediščina kot razvojna priložnost
Osrednji del srečanja je bil panel z naslovom Riklijeva dediščina kot razvojna priložnost za turizem, podjetništvo in lokalno okolje. V pogovoru so sodelovali Vojko Zavodnik, ljubitelj zgodovine, raziskovalec, zbiratelj in pisec, prim. Alenka Hafner, dr. med., spec., svet., predstojnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje, OE Kranj, mag. Darja Radić, vodja projekta Living RIKLI.Lab, Blaž Veber, direktor Javnega zavoda Turizem Bled, Tim Mitja Žagar, investitor in vizionar oživljanja ter sodobne valorizacije dediščine in Dominik S. Černjak, partner projekta, predsednik Turistične zveze Slovenije.
Panel je Riklijevo dediščino osvetlila kot eno izmed najmočnejših, a še premalo izkoriščenih razvojnih zgodb Bleda. Sogovorniki so poudarili, da Arnold Rikli ni pomemben le kot zgodovinska osebnost, temveč kot začetnik organiziranega zdraviliškega turizma na Bledu, ki je že v svojem času povezal naravo, gibanje, prehrano, svetlobo, zrak, vodo in sodelovanje lokalnega okolja. Riklijeva zgodba zato odpira vprašanje, kako Bled iz podobe razglednice preide v bolj poglobljena doživetja, ki temeljijo na zdravju, naravi, znanju in avtentičnosti. Pri tem je bila posebej izpostavljena potreba po sistematičnem povezovanju šole, turizma, podjetništva, stroke, lokalne skupnosti in širše regije, saj takšne dediščine ne more razvijati ena sama ustanova.
Sogovorniki so se strinjali, da je Living RIKLI.Lab priložnost za oblikovanje odprte platforme, v kateri se Riklijeva dediščina prevaja v konkretne programe, produkte, doživetja in znanja za današnji čas. NIJZ je v pogovor prispeval širši pogled na zdravje kot preplet prehrane, gibanja, spanja, socialnih mrež in vedenjskega sloga, medtem ko so drugi sogovorniki poudarili pomen izobraževanja mladih, razvoja kakovostnih produktov, vključevanja zasebnih pobud, povezovanja Julijskih Alp in oblikovanja celoletne ponudbe z višjo dodano vrednostjo. Kot dolgoročna ambicija se je pokazala želja, da bi Riklijeva metoda dobila močnejše mesto v prostoru, morda tudi kot del nesnovne kulturne dediščine, Living RIKLI.Lab pa kot seme, iz katerega lahko zraste prepoznavna zgodba Bleda in Julijskih Alp kot prostora zdravja, narave in dobrega počutja.
Riklijeva tržnica: prvi otipljivi prikaz projekta
Po uradnem delu je sledila Riklijeva tržnica, prvi otipljivi prikaz tega, kar Living RIKLI.Lab odpira v praksi. Na njej so bili predstavljeni izdelki, vsebine in pobude, povezane z Riklijevo dediščino, zdravim načinom življenja, lokalnim znanjem in ustvarjalnostjo.
Med predstavljenimi vsebinami so bili tudi certificirani izdelki ARBC, Arnold Rikli Bled Certified, ki predstavljajo pomembno izhodišče za prepoznavanje, razlikovanje in nadaljnji razvoj Riklijevih produktov ter doživetij na Bledu in v širšem slovenskem prostoru.
Obiskovalci so lahko spoznali Riklijev ržen kruh, Riklijevo srajco in hlače, Riklijev čokoladni medaljon, Riklijevo rezino, Riklijevo pohodniško palico, Riklijeve cokle, Riklijev pohod ter vsebine, povezane s svetlobno zračno postajo Riklijeve višave nad Poljšico pri Gorjah.
Poseben del tržnice so bili novi produkti, ki so jih v tekočem študijskem letu skozi projektno delo razvijali študenti 2. letnika programa Velnes. Pri predmetih Upravljanje in poslovanje velneških centrov ter Oblikovanje in trženje velneških proizvodov so pod mentorstvom mag. Monike Karan raziskovali dolgoživost, kognitivno zdravje, vitalnost in regeneracijo ter ta področja povezali s sodobno interpretacijo Riklijeve dediščine.
Za predstavitev so bili izbrani trije izdelki z izrazitim razvojnim in tržnim potencialom: Riklijev trening možganov, Rikli Stretch in Riklium. Predstavljeni so bili kot primeri, kako lahko Riklijeva misel vstopa v nove oblike učenja, gibanja, vitalnosti in dobrega počutja.
Riklijeva tržnica je pokazala, da Living RIKLI.Lab ni le projektna zasnova, ampak prostor, kjer se dediščina prevaja v konkretne produkte, programe, okuse, izkušnje in sodelovanja. Prav v tem je tudi ena največjih vrednosti projekta: da Riklijevo dediščino približa ljudem, podjetjem in destinaciji skozi vsebine, ki jih je mogoče videti, preizkusiti in razvijati naprej.
Od zgodovine k novim sodelovanjem
4. RIKLIBled POSVET je pokazal, da je Riklijeva dediščina na Bledu še vedno močna, vendar jo je treba razumeti na novo. Ne kot nostalgijo in ne kot zaključen zgodovinski spomin, ampak kot podlago za vsebine, ki odgovarjajo na sodobna vprašanja: kako živimo, kako skrbimo za zdravje, kako se učimo, kako razvijamo turizem in kako povezujemo lokalno znanje s podjetniškimi priložnostmi.
Living RIKLI.Lab želi postati prostor, kjer se ta vprašanja srečujejo v praksi. Kot laboratorij znanja, preizkušanja in sodelovanja odpira možnost, da Bled Riklijevo dediščino ponovno postavi med svoje najprepoznavnejše razvojne vsebine, hkrati pa jo poveže s širšim prostorom Julijskih Alp.
Projekt tako ne pomeni le vrnitve k Rikliju, ampak predvsem premik naprej: k vsebinam, ki bodo njegovo misel prenesle med ljudi, v lokalno okolje, v turistično ponudbo in v podjetniške pobude prihodnjih let.
FOTO: Jakob Remar
